Kakor hitro se je po dežju pokazalo sonce, že sem stala na avtobusni postaji in stopila na prvi avtobus, ki je pripeljal mimo. Na koncu gre tako ali tako vsak v Valletto, tako da sem se na poti odločila za destinacijo. Po premisleku sem se odločila, da obiščem ribiško vasico Marsaxlokk, ki mi je že po slikah v turističnih vodičih navdajala navdih za fotografiranje in sprehajanje ob oblali med ribiči in prodajalci ekstra poceni robe :). Ker sem se na izlet odpravila sredi dneva in ker je takrat veliko gneče na cesti, smo do vasice potrebovali slabo uro, ampak se je izplačalo. Najprej sem se dodobra nasmejala starim mamcam iz Anglije, ki so bile prave face. Ženske stare 70 ali več let so se same spravile na avtobus in tako raziskujejo otok, medtem včasih zmedeno sprašujejo podrobnosti o voznem redu avtobusa, nato pa se smejejo na vsa usta in medtem te ogovorijo in te vzamejo za svojo. Hm tako dobro izkoriščeno penzijo bi priporočila tudi slovenskim babicam. Kakor hitro so se skobacale iz avtobusa, že so pozirale ob obali z pisanimi čolnički v ozadju, in prav tako je storil sleherni turist, ki je stopil iz avtobusa, kot da pa bodo potem čolnički pobegnili.
Vasico najdemo na jugo vzhodnem delu otoka in poleg pisanih ribiških čolničkov lahko občudujemo tudi arheološke najdbe, kot je Tas-Silg, kjer so našli kovance Normanov. Ko sem se sprehajala po obali sam opazovala pisane čolničke, prodajalce spominkov, ribiče in njihove žene, ki so pripravljali mreže za naslednje jutro oziroma noč, zavila sem v uličice, ki so bile prazne in mirne, a hkrati prijazne in zelo čiste. Sama vasica zares zaživi vsako nedeljo, ko se tu odvija pravi sejem. Ribiči prodajajo ribe, ostali prodajalci pa vso ostalo "poceni robo", ki pa ni ravno slabe kvalitete. Če bi bila sila se da tudi tu kaj najti.
Vasica je najbolj poznana po pisanih ribiških čolničkih, kateri imajo na kljunu obvezno izklesana in lepo pobarvana očesa, katera varujejo čolne in ribiče pred nesrečo. Prav prijetno je bilo opazovati ribiče, kako so skrbeli za svoje čolničke. V času mojega obiska jih je dosti barvalo ali pa čistilo plovila, medtem so klepetali in se šalili.
Na sami rivi sem naletela na več restavracij, ki so ponujale sveže ribe. Natakarice se sprehajajo pred vrtom restavracije in ponujajo menije. Seveda se nisem mogla upreti, še posebej potem ko sem videla cene. V sezoni lahko dobiš obrok s svežimi ribami že za 3,5 eura. Ker pa še ni sezona sem izbrala prav tako poceni varianto in sicer; mešane pečene ribe, pomes frites, solata in voda za 7 eur. Kar se mi je zdelo zelo ugodno za tko obilen obrok, ki je držal cel dan. Hrana je bila res okusna in se že veselim naslednjega obiska vasice, ki pa bo po vsej verjetnosti kakšna nedelja, da doživim vasico v vsem njenem sijaju.
Po okusnem kosilu sem se odpravila nazaj proti Valletti, a ker še ni bilo pozno sem se odločila, da obiščem še kakšno zanimivo lokacijo. Odločila sem se za Vittorioso (originalno Birgu), ki je eno od treh mest (The three Cities). Čeprav sem samo na hitro skočila pogledat mestece, bom v naslednji objavi o njem napisala kaj več. Tukaj so slike iz ribiške vasice.
Vasico najdemo na jugo vzhodnem delu otoka in poleg pisanih ribiških čolničkov lahko občudujemo tudi arheološke najdbe, kot je Tas-Silg, kjer so našli kovance Normanov. Ko sem se sprehajala po obali sam opazovala pisane čolničke, prodajalce spominkov, ribiče in njihove žene, ki so pripravljali mreže za naslednje jutro oziroma noč, zavila sem v uličice, ki so bile prazne in mirne, a hkrati prijazne in zelo čiste. Sama vasica zares zaživi vsako nedeljo, ko se tu odvija pravi sejem. Ribiči prodajajo ribe, ostali prodajalci pa vso ostalo "poceni robo", ki pa ni ravno slabe kvalitete. Če bi bila sila se da tudi tu kaj najti.
Vasica je najbolj poznana po pisanih ribiških čolničkih, kateri imajo na kljunu obvezno izklesana in lepo pobarvana očesa, katera varujejo čolne in ribiče pred nesrečo. Prav prijetno je bilo opazovati ribiče, kako so skrbeli za svoje čolničke. V času mojega obiska jih je dosti barvalo ali pa čistilo plovila, medtem so klepetali in se šalili.
Na sami rivi sem naletela na več restavracij, ki so ponujale sveže ribe. Natakarice se sprehajajo pred vrtom restavracije in ponujajo menije. Seveda se nisem mogla upreti, še posebej potem ko sem videla cene. V sezoni lahko dobiš obrok s svežimi ribami že za 3,5 eura. Ker pa še ni sezona sem izbrala prav tako poceni varianto in sicer; mešane pečene ribe, pomes frites, solata in voda za 7 eur. Kar se mi je zdelo zelo ugodno za tko obilen obrok, ki je držal cel dan. Hrana je bila res okusna in se že veselim naslednjega obiska vasice, ki pa bo po vsej verjetnosti kakšna nedelja, da doživim vasico v vsem njenem sijaju.
Po okusnem kosilu sem se odpravila nazaj proti Valletti, a ker še ni bilo pozno sem se odločila, da obiščem še kakšno zanimivo lokacijo. Odločila sem se za Vittorioso (originalno Birgu), ki je eno od treh mest (The three Cities). Čeprav sem samo na hitro skočila pogledat mestece, bom v naslednji objavi o njem napisala kaj več. Tukaj so slike iz ribiške vasice.
Pisani čolnički
Marina v ribiški vasici
Ribič barva barko :)
Mmmmm odlično kosilce
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar