Popolnoma izkoriščen dan

Medtem, ko je doma v Sloveniji dokaj mrzlo in deževno, se mi na Malti prepuščamo božanju sončnih žarkov. Preprosto čudovito je v tem obobju biti tukaj na Malti. Najprej zato, ker še ni veliko turistov, ker je otok odet v pisano cvetje in zelenje in ker se dogaja neverjetno veliko stvari.
Kot vsak dan sem tudi danes delala na inštitutu. Preverila sem kako je z mojim eksperimentom in malo uredila laboratorij. Nato sem odšla v Valletto, kjer so me že čakale Mira in Marjana (dopustnice). Skupaj smo se odpravile proti ribiški vasici, kjer nam je prijazen domačin pokazal pot do čudovite obale St. Peters pool. Hoja je bila krasna, saj smo nenehno hodile po ozkih cestah ali stezicah, okoli nas pa so bila pisana polja in vrtovi. Po "fotošutingu" smo odšle nazaj proti ribiški vasici, kjer smo sedle na avtobus in se odpeljale.
Ker sama nisem imela več dosti časa sem se odpravila proti domu, kjer sem uredila še nekaj podrobnosti za naslednji delovni dan. Potem pa me je poklicala gospa, katero sem spoznala preko meila, kajti ponujala je stanovanje. V zelo kratkem času sva se ujeli in se dogovorili, da greva na kavo, ko bom na Malti.
Dobile sva se na promenadi v St.Juliansu in nato se skupaj sprehodile do Slieme in čvekale in čvekale. Povedala mi je ogromno zanimivih stvari in me napotila na še in še bolj zanimive točke, malo skrite turistom.
Po čaju sva se odpravile proti domu in dan je bil popolnoma izkoriščen.

Ribiško vasico ne moreš zapustiti ne da bi slikal pisane čolničke

St. Peters pool (fotografiranje na plaži)

Malo zabave ne škodi

Ponedeljkov sprehod po plaži



Popile pivo na Marjanino zdravje

Si privoščile tudi tortico :)

In ostajamo v cvetju...4 ever :)

Vikend akcija

Že v petek zvečer sem se odločila, da tokratna sobota ne bo v znamenju jutranjega šopinga hrane in pranja perila. Ko pa sem se prebudila v toplo in sončno jutro sem izbrala le še destinacijo tokratnejšega izleta, aja še prej sem se že mazala s sončno kremo in iskala lahka oblačila. Juhej zopet en dober day :). Iz postelje sem se skobacala že okoli sedme ure, kajti želela sem na izlet, skuhati kosilo, zvečer pa na letališče počakati sisters Malnar, ki prihajata na Malto na dopust.
Hmmmmmm kam se odpraviti, nekam ob morju in nekam kjer ne bo mrgolelo turistov in kjer ne bo šopingiranja...aha že sem našla primerno lokacijo. Odločila sem se za jugovzodni del Malte. Najprej sem se sprehodila do templja Hagar qim, ki pa je bil na žalost zaprt, ker izvajajo neka dela, nato sem šla do templja Mnajdra, ki pa je tudi bil obkoljen z delavci in pokrit z velikim šotorom. Hmmmm vstopnica pa je bila seveda po enaki ceni, kot takrat, ko sta templja oba odprta in brez nekakšnih dodatkov in delavcev. Ampak se je vseeno splačalo, kajti razgled, tišina in narava so v tem delu čudoviti. Kar nisem se mogla nagledati okolice in pogleda na prečudovito morje.
Nato sem se peš podala do zloglasnega Blue Grotto (klifi). Blue Grotto je neke vrste klif, ki pa je tudi jama v katero so se v drugi svetovni vojni zatekali ribiči, ko se je oglasila sirena.
Blue Grotto je res čudovit, jaz sem si ga ogledala samo od daleč, možno pa si ga je ogledati tudi z majhnim čolnom, ki te pelje v jamo. Po fotografiranju in uživanju na soncu sem se odpravila še v Valletto, kjer so potekale še zadnje priprave na nekakšeno fiesto, cerkvenega priokusa. Že od petka so noreli okoli z kipi Marije, Papeža in ne vem s kom še vse, okrasili so mesto, postavili šanke, zvečer pa so priredili veličasten ognjemet. Seveda pa so pripravili tudi vse potrebno za nedeljsko procesijo. Ljudje so zelo verni in ja splav tukaj ni dovoljen. V bolnici ni mogoče splaviti, zato se nekatera dekleta odpravijo na Sicilijo.
No pa sem malo zašla, torej po kosilu sem se odpravila na letališče, kjer sem pričakala Marjano in Miro. Jima objasnila malo avtobusni sistem in skupaj smo se odpravile v Valletto, kjer smo poiskale pravi avtobus do njunega hotela. Ker smo bile vse prijetno utrujene smo se odločile za počitek in prihranitev moči za nedeljsko potepanje.
Že cel teden sem se veselila festivala jagod, ki so ga organizirali v Mgarrju, ki seveda ni minil ne da bi ga obiskale in se napokale jagodnih sladic. Mmmmm enostavno odlično in okusno je bilo. Ker je bila velika gneča smo se odločile, da dokaj hitro jo popihamo in gremo še malo na okoli, zato smo sedle na avtobus in se odpeljale na Golden bay počekirat kakšno je kaj vzdušje na plaži in če je morebiti že kaj karakterjev na vidiku. No ja dokaj razočarane (nad karakterji) smo sedle na avtobus in se odpeljale do St. Paula Bay od tam pa do Melliehe, kjer smo si privoščile pivo in nekaj za prigriznit. Žal sem se morala posloviti in se odpraviti proti domu, kjer sem morala naštudirati še nekaj literature za nov delovni dan.

Torta velikanka na jagodnem festivalu...mmmm

Blue Grotto

Okolica Mnajdra

Tempelj Mnajdra

Stezica, ki te priprelje do templja in čudovitega razgleda

.

Je treba delat

Po deževnem tednu se je dokaj sončen petek prav prilegel. Tudi tisti žarki, ki so prodrli skozi okno moje sobe me niso zvabili na jutranjo rekreacijo. Že en teden se namreč odpravljam tečt tudi zjutraj, a mi še ni uspelo. Ah bom pa začela naslednji teden, en teden gor ali dol :). Tukaj na Malti se počutim že zelo domače in prav tako na Inštitutu, kjer imam vedno več dela. Ja lepi časi dopusta so minili. A hkrati moram povdariti, da to ni služba, ki bi bila v breme, ravno nasprotno. Vedno bolj zanimiva postaja in obeta veliko možnosti.
Ta teden sem že sama v laboratoriju, ker je "šefe" odpotoval. No ja kar veliko si upa, da me takole pusti samo. Seveda sem ga opozorila na to, da obstaja velika verjetnost kakšne eksplozije, a da vseeno upam, da bo laboratorij in inštitut še vedno v enem kosu, ko se vrne :). Ah saj ni tako hudo, kot se sliši, prava laborantka sem postala in danes sem si pripravila že vse za začetek mojega prvega eksperimenta (bezegovi cvetovi).
Laboratorij je razdeljen na dva prostora,v enem ima svoj kotiček starejša gospa iz Črne gore, katera dela na enem drugem projektu (genska banka vinske trte, katere še nimajo tu na Malti). Gospa je zelo zgovorna in prijazna. Ko sva se v petek zapričale mi je posodila knjigo o flori na Malti in me podučila o življenju na tem majhnem otočku. Svetovala mi je naj si izbiram dobro družbo, tukaj je mislila na tiste z malo debelejšimi denarnicami :). Hkrati je bila navdušena, koliko možnosti imam jaz in koliko zanimivih ljudi bom spoznala. Potem je že razlagala o svojem projektu, mi hkrati kazala slike iz Črne gore in še in še. Včasih jo je kar naporno poslušati, ker ko začne ne neha in ne neha :), edina sreča je da pove ogromno zanimivih stvari.
Torej moj delovnik ni pretirano naporen, poleg dela v laboratoriju se posvečam tudi prebiranju literature iz področja zdravilnih rastlin in učenju angleščine, izkoristim pa maksimalno svoj prosti čas za potepanje po otoku. Med raziskovanjem otoka pa sem vedno znova navdušena nad floro. Malta je prava zakladnica zdravilnih rastlin, nekaj jih lahko vidite na priloženih slikah.

Med potepanjem po otoku, se je treba tudi tu pa tam slikati:)

Rožice (imena se še iščejo)

Boar Thistle

Divja artičoka (predvidevam)

Mini je maxi...

Malta je sicer res mini državica v osrednjem Sredozemlju, a hkrati ponuja maxi stvari, katere enostavno morate doživeti. Ne vem kje naj začnem, se je zopet nabralo kar dosti materiala :).
Malta je znana po dobri hrani, ljudje so v povprečju zelo majhni, jedo pa veliko. Tudi sami se radi pohvali kako radi da jedo in v tem neizmerno uživajo.Tukaj slovijo predvsem po zajčjih specialitetah. Zakaj je zajec tradicionalna jed? V času ko še ni bilo hladilnikov je zajec zadostoval za en obrok povprečne družine in so se na ta način izognili shranjevanju ostankov mesa. Tako so ohranili tradicijo in še danes velja zajčja obara za njihovo tradicionalno jed. Poleg zajcev pa sem na Malti odkrila fantastične sire, predvsem tiste, ki prihajajo iz otoka Gozo. Mmmmm ne znam povedat kolk dobri so :), pakirani so v zelo majhni embalaži, za eno osebo zadostuje za dva obroka. Narejeni so iz kravjega ali iz kozjega mleka, nekaterim dodajo še sol in začimbe, ti so za moj okus preslani. Tu na Malti so naredili tudi pijačo Kinnie, ki pa ni po mojem okusu, tako, kot bi žvečil dva dni staro Bazoko :). Tu je še njihov kruh, ki je takšen kot, da bi ga pekli doma mmmm in ko mu dodajo še maslo s česnom in to lepo rahlo zapečejo v pečici je enostavno božansko, joj da ne omenjam oliv, ki so velike in okusne, in še in še :)
Kot še eno zanimivost moram omeniti še to, da je na otoku veliko zapuščenih mačk, ki so zelo lepo rejene, veliko pa je tudi psov, ki pa imajo lastnike. Ko jih ti peljejo na sprehod izgleda tako, kod da bi bil ogromen balon na vrvici. Neverjetno kako debele pse imajo tu, strašno, komaj se premikajo. Ob pogledu najnje je še naš Jaka maneken :).

Sirčki, olive, kruh mmmm

In vino veritas in srečna na Malti

So tu dobri in slabi dnevi. Slabih dni skoraj da ni. Malo sem res včasih slabe volje zaradi dežja, ki ga je v tem času kar dosti, a še sreča, da po njem vedno posije sonce. Tako smo po deževnem ponedeljku končno dočakali sončen torek. In že zjuraj sem pokala od energije. Ko sva s cimrom hodila do avtobusne postaje sva se prav zabavala, no ja bolj jaz kot on, on je še bil vedno v pol spečem stanju. Mimo naju so že švigali prvi rekreativci, joj kar prijelo me je, da bi šla teč z njimi.
Ampak odpravila sem se na delo. Moje trenutno delo je spoznavanje samega inštituta in zdravilnih rastlin, ter pomoč pri laboratorijskih vajah, ki jih imajo študentje. Delo je zelo zanimivo, s študenti izdelujemo razne žaube za zdravljenje (kreme, želeje, sirupe). Danes smo delali gel iz aloe vere, in hladilne kreme, včeraj namočili meto v vino (potem to grgraš in nimaš več bolečega grla) in še in še. Res zelo zanimivo. Jutri dobim gradivo, katero bom študirala in hkrati bom začela z raznimi raziskavami bezga, poleg tega pa bom delala še na opunciji in še na kakšni rastlini. Res je zanimivo in kot kaže se bom veliko novega naučila. Juheeeeej...in to koristnega in praktičnega.
Tako vsa naspidirana sem prišla domov, skuhala kosilo in počistila elemente, kjer imamo posodo. Res sem prekipevala od energije. Ko se je vernil Bernard iz faksa je samo gledal kaj mi je. Fant je namreč malo depresiven, ker mora veliko delati za faks, tu se namreč čez en mesec pričnejo izpiti. Ampak ga jaz vedno spravim v dobro voljo s svojimi šalami in avstrijskim r-jem :). Zelo sva se ujela, saj je tudi on prav zabaven fant.
Po domačih animacijah sem se odločila, da se pridružim rekreativcem, ki jih je res veliko in te spodbudijo k miganju. Odšla sem teč, najprej po promenadi, rivi ali kakor koli že hočete, nato pa sem zavila na plažo, kjer sem večinoma časa bila sama. Bilo je noro, noro, noro. Jaz, morje, ki je butalo ob skale in nihče drug. Ko sem za hip obstala in gledala okoli, sem se zavedala, kako neskončno srečna sem. In zdaj šele je prišlo za mano to, da sem diplomirala in da so se mi uresničile sanje, da živim nekje ob morju in da si hkrati, ko uživam nabiram izkušnje in znanje. Ne morem opisati z besedami, kako je preprosto dobro tukaj. Res super in iz dneva v dan postaja še boljše.
Po prijetni prelaufani in prehojeni turi ob morju sem zavila nazaj proti domu, se oprhala in se uredila za ogled vinske kleti z degustacijo vin podjetja Marsovin. Moj drugi cimer, ki prihaja iz Malte, je mene in Bernarda (cimer 2) povabil s sabo na turo po kleti Marsovina, kjer je zaposlen kot manager. Vsak mesec namreč pripravijo degustacijo vin z ogledom kleti za njihove redne stranke, tako sva z Bernardom bila v družbi smetane iz Malte :). Po predstavitvi podjetja in njihovega delovanja, smo odšli v 400 let staro klet, kjer smo si najprej ogledali barike, nato si ogledali postopek pridelave penečih vin na star način in na koncu smo uživali ob zelo dobram vinu, domačem siru, kruhu, olivam, obloženimi kruhki in še in še. Bil je prav prijeten dan.

Vinska klet

Vsako leto izberejo lokalnega umetnika, ki nariše sliko za podjetje Marsovin

Takšni so bili včasih tovornjaki za dostavo :)

Bariki

Jaz, Robert, specialist za vina v podjetju Marsovin Bernard in cimer Bernard, vsi zelo všikani :)

Medieval Mdina flowers and pageantry

Na Malti trenutno nimamo sreče z vremenom, zato sem se odločila, da napišem vsaj okvirno kaj vse se mi je dogajalo do sedaj. Po deževni soboti je bilo nedeljsko jutro bolj optimistično. Zato sem sklenila, da jo mahnem nekam na lepše. Še prej sem poklicala Lauro, to je ena punca, ki je tudi imela na voljo stanovanje, a je bilo kar drago. Preko maila sva dosti komunicirali in se dogovorili, da se slišiva, ko pridem na Malto in ko se ustalim. No in prav ona mi je povedala za srednjeveški festival cvetja in veličanstva- tako nekako bi jaz to prevedla, seveda pa se kakšna študentka angleškega jezika ne bi strinjala z mano, ampak veste kako je, sem v začetni fazi, ko bom profesionalno obvladala angleški jezik-no vsaj upam in tudi delam na tem.
Torej odšla sem na avtobusno postajo, kot ponavadi sem izbrala napačno in šele po temeljitem študiju voznega reda ugotovila, da moram pač izbrati drugo postajališče. No ja nič ne bi bilo narobe z prvo izbrano, trajalo bi le dosti dlje preden bi prispela v Mdino. Ko sem tako stala na pravi postaji in čakala in čakala, me je ogovorila ena mlada punca, ki je spraševala kako naj bi prišla v sosednje mesto Sliema. Za njo pa je stal njen fant, ki pa ni razumel angleško in se mu je po domače povedano j...kam gre pa če bi sploh šel. Torej po zelo kratkem in jedernatem pogovoru, tako kot pač ženske znamo, sem ugotovila, da sta iz Cipra in da sta že tri dni v hotelu in da je zelo dolgočasno na Malti. Hm ja, celo tako zelo, da si še zemljevida nista pogledala kje sta in kaj bi bilo za videti. No eni so res pravi biseri. Nato sem jima povedala katera postaja je za Sliemo in jima tudi omenila, da grem na festival in da lahko gresta z mano. Ja in se je začelo. Že učim turiste kako in kaj z voznimi kartami, razne informacije itd. Razmišljam o tem, da bi mi Malta dala kaj financ za to :). Ko smo sedeli na avtobusu sva se midve z gospodično pogovarjali, njen fant je pa strmel nekam v prazno. Povedala mi je da je profesorica in da mora veliko delati če želi preživeti v svojem stanovanju. Bojda je Ciper noro drag, onadva sta prihajala iz Grškega dela. Torej povedala mi je tudi, da sta šla jest v restavracijo blizu hotela, vila nekaj, in da sta plačala 100 eurov. Hm ja logično, ko pa je restavracija prava vila in že od zunaj opozarja mimoidoče naj niti ne gledajo, ker je res prehudo za njih. Torej med potjo sem jima obrazložila kako in kaj, kam je dobro iti jest, kaj je dobro videti, potem ko smo prispeli v Mdino pa smo se razšli, ker je bila velika gneča.
Staro romansko mesto Melita so Arabci razdelili na dva dela in sicer na Mdino (mesto) in Rabat (predmestje). Ta imena uporabljajo še danes. Mesto je bilo zelo pomembno središče v srednjem veku in ravno tako še danes spominja na ta čas. Ko pa so mesto napolnili razni igralci v kostumih, pa je postalo popolno. Za festival so mesto okrasili z rožami, na ulice postavili razne stojnice, ki so ponujale vino, hrano, rože itd. Prav tako sem med sprehodom po uličicah srečala razne vojake, hlapce in graščake, glasbenike z dvornim norčkom in še in še. Za otroke so naredili srednjeveško igrišče, ki je bilo vseskozi polno. Hmmm dobra ideja za naš Planinski grad. Zelo mi je bilo všeč tudi to, da so zaradi festivala cene vstopnin v muzeje prepolovili.
Ko sem prehodila in doživela festival, sem se odpravila še na polurno vožnjo po okoliških vasicas z mini vlakcem. Uh takšne nedelje si človek lahko samo želi. Za nameček sem ob vrnitvi domov spoznala še našega zgornjega soseda, ki je skoraj v isti sekundi ko sem mu dala roko začel razlagati, kako bomo grilali in kako bo sploh super, ko se bomo družili. Prijeten dečko iz Nemčije, ki je tukaj učitelj že ve, tako, da se ga bomo držali pa še mogoče šprehat začeli :). Preden pogledate slikice naj povem, da že delam in da so tole še objave iz mojega dopusta :). O delu in novih dogodivščinah pa v naslednji objavi.

Cvetje je krasilo ograje, vrata, vhode itd.

Raztava steklarskih mojstrovin iz sosednje steklarske vasice

Igralci na ulici

Vittoriosa

Po ribiški vasici, sem si zaželela še malo sprehoda in odkrivanja novih skritih kotičkov, ki jih še nisem videla. Res na hitro sem obiskala mestece Vittoriosa, katero pa me je v hipu navdušilo. Ne samo z neverjetno marino, ampak tudi s prelepimi ozkimi uličicami, muzeji in ja tukaj se je odvijala sedem tisoč letna zgodovina. Kar malo žal mi je bilo, da sem bila že kar utrujena od avtobusov in od sonca, a sem se vseeno potrudila in obhodila del mesta, si pridobila vso potrebno gradivo, ki ga moram predelati, ko bom mestece obiskala naslednjič. Mesto Vittoriosa je eno od treh mest tako imenovanih Three Cities, ostala dva mesteca sta še Senglea in Cospicua. Vittoriosa je najstarejše mesto med njimi in tudi zgodovinsko najpomembnejše. Na primer kralji so določili Birgu (sedaj Vittorioso) za glavno mesto. Danes se mesto ponaša z res lepo marino imenovano Grand harbour marina, kjer je velik naval za privez in ni kaj več dosti prostora. Ampak je lepo urejena in predvsem mirna. Poleg lepo urejenih restavracij, ki so že na oko dale vedeti, da so precej drage, se je v marini možno tudi kopati, v zelo zanimivem zalivčku. V mestu je ogromno muzejev, okoli mesta so parki in še in še. A za podroben ogled si bom vzela čas, seveda bom takrat obiskala le ta del, kjer ležijo tri mesta. Za sedaj pa vam ponujam nekaj slikic.

Marina

Naravni bazen v marini

Lepe ozke ulice

Marsaxlokk-ribiška vasica

Kakor hitro se je po dežju pokazalo sonce, že sem stala na avtobusni postaji in stopila na prvi avtobus, ki je pripeljal mimo. Na koncu gre tako ali tako vsak v Valletto, tako da sem se na poti odločila za destinacijo. Po premisleku sem se odločila, da obiščem ribiško vasico Marsaxlokk, ki mi je že po slikah v turističnih vodičih navdajala navdih za fotografiranje in sprehajanje ob oblali med ribiči in prodajalci ekstra poceni robe :). Ker sem se na izlet odpravila sredi dneva in ker je takrat veliko gneče na cesti, smo do vasice potrebovali slabo uro, ampak se je izplačalo. Najprej sem se dodobra nasmejala starim mamcam iz Anglije, ki so bile prave face. Ženske stare 70 ali več let so se same spravile na avtobus in tako raziskujejo otok, medtem včasih zmedeno sprašujejo podrobnosti o voznem redu avtobusa, nato pa se smejejo na vsa usta in medtem te ogovorijo in te vzamejo za svojo. Hm tako dobro izkoriščeno penzijo bi priporočila tudi slovenskim babicam. Kakor hitro so se skobacale iz avtobusa, že so pozirale ob obali z pisanimi čolnički v ozadju, in prav tako je storil sleherni turist, ki je stopil iz avtobusa, kot da pa bodo potem čolnički pobegnili.
Vasico najdemo na jugo vzhodnem delu otoka in poleg pisanih ribiških čolničkov lahko občudujemo tudi arheološke najdbe, kot je Tas-Silg, kjer so našli kovance Normanov. Ko sem se sprehajala po obali sam opazovala pisane čolničke, prodajalce spominkov, ribiče in njihove žene, ki so pripravljali mreže za naslednje jutro oziroma noč, zavila sem v uličice, ki so bile prazne in mirne, a hkrati prijazne in zelo čiste. Sama vasica zares zaživi vsako nedeljo, ko se tu odvija pravi sejem. Ribiči prodajajo ribe, ostali prodajalci pa vso ostalo "poceni robo", ki pa ni ravno slabe kvalitete. Če bi bila sila se da tudi tu kaj najti.
Vasica je najbolj poznana po pisanih ribiških čolničkih, kateri imajo na kljunu obvezno izklesana in lepo pobarvana očesa, katera varujejo čolne in ribiče pred nesrečo. Prav prijetno je bilo opazovati ribiče, kako so skrbeli za svoje čolničke. V času mojega obiska jih je dosti barvalo ali pa čistilo plovila, medtem so klepetali in se šalili.
Na sami rivi sem naletela na več restavracij, ki so ponujale sveže ribe. Natakarice se sprehajajo pred vrtom restavracije in ponujajo menije. Seveda se nisem mogla upreti, še posebej potem ko sem videla cene. V sezoni lahko dobiš obrok s svežimi ribami že za 3,5 eura. Ker pa še ni sezona sem izbrala prav tako poceni varianto in sicer; mešane pečene ribe, pomes frites, solata in voda za 7 eur. Kar se mi je zdelo zelo ugodno za tko obilen obrok, ki je držal cel dan. Hrana je bila res okusna in se že veselim naslednjega obiska vasice, ki pa bo po vsej verjetnosti kakšna nedelja, da doživim vasico v vsem njenem sijaju.
Po okusnem kosilu sem se odpravila nazaj proti Valletti, a ker še ni bilo pozno sem se odločila, da obiščem še kakšno zanimivo lokacijo. Odločila sem se za Vittorioso (originalno Birgu), ki je eno od treh mest (The three Cities). Čeprav sem samo na hitro skočila pogledat mestece, bom v naslednji objavi o njem napisala kaj več. Tukaj so slike iz ribiške vasice.

Pisani čolnički

Marina v ribiški vasici

Ribič barva barko :)

Mmmmm odlično kosilce

Malta-sedem tisočletij zgodovine

Na Mati sem že štirinajst dni, a še vedno nisem napisala splošnih podatkov o tej kulturno zelo bogati državici. Malta je skalnato otočje, ki leži med Sicilijo in Afriko. Je majhna in gosto naseljena država, katero sestavljaja dvajset otokov in čeri. Ima okoli 400.000 prebivalcev , po površini pa je s svojimi 316km2 na 184. mestu na svetu. Že sedem tisočletij privablja številne osvajalce, v sodobnem času pa tudi turiste. Še preden so v Egiptu gradili piramide, je bila Malta osrednje kulturno središče Sredozemlja. Tudi sama sem se odpravila raziskovat mesteca in zgodovino. Po poti sem izvedela, da so na Malti snemali filma Plava laguna in Trojo.
Pravi čas za obisk in raziskovanje Malte je od aprila do maja, potem pa se začne turistična sezona in mesta, avtobusi, kulturne znamenitosti so prepolne turistov. Prav tako male, peščene ali kamnite plaže pokajo po šivih. Če se za obisk Malte odločite poleti in želite tu preživeti dopust, je vsekakor boljša odločitev Gozo, kjer ni tolikšnega navala turistov na plažah. Prav tako je primeren čas za doživetje čarov Malte v jeseni, septembra in oktobra, pa tudi novemra je še toplo.

Mdina

Sprehod po soseski

Pogled na odprto morje

Balluta Bay (moje novo pristanišče:) )

Sončni zahod

Še ena avantura

Po deževnem vikendu, sem se zelo razveselila lepaga dne. Zato sem se takoj po zajtrku odpravila ven. Odšla sem v športni park, ki je del Univerze, se sprehodila po kampusu in odšla na avtobusno postajo terse odpeljala do Vallette, kjer sem izbrala avtobus, ki je peljal skoraj čez cel otok. Tako sem si iz avtobusa ogledala nekaj zanimivih točk, katere še moram obiskati. Ko sem sedela na avtobusu, še nisem bila točno prepričana kam bi šla, ko pa smo prišli v mesto Cirkewwa od koder vozijo trajekti do otoka Gozo in Comino sem sklenila, da izstopim in da grem malo orientacijsko pogledat otok Gozo. Karta za trajekt (v obe smeri) je 4,5 eur, kar je zelo poceni, vožnja pa traja približno 20 minut. Med čakanjem v vrsti ob vstopu na trajekt, sem spoznala par iz Anglije, ki je trenutno na medenih tednih. Kar nekak sta se prilepila na mene in tako smo celo vožnjo ždeli skupaj. Pogovarjali smo se o možnostih študija in dela v tujini. Malo sem jima razložila o štipendijah itd. Tip je bil čisto navdušen in ja zgledalo je kot, da ima svoje novopečene žene že malo poln kufer. Kar ni se nehal pogovarjati. Ko smo izstopili sem šla po svoje, ker se mi ni dalo ukvarjati z njima. Bila sta že en teden na Malti pa sta ždela samo v hotelu, in pojma nista imela kaj vse se da videti in uživati na Malti. Torej v mestu Mgarr, kamor smo pripluli, sem sedla na avtobus in se odpeljala v Victorio, ki je nekako glavno mesto na otoku Gozo in je le 6 km oddaljeno od luke Mgarr. Otok me je takoj očaral, saj je zelo zelen, prijazen na pogled, čist in vooooovvvv res čudovit. Med vožnjo sem opazovala vrtičke in vinograde, lepo urejene hiške in v mislih že kovala načrte za preživljanje vikendov na tem čudovitem otočku. Otok Gozo naj bi postal ekološki otok, a domačini so skeptični, no ja pravijo, da bo, ampak še ne kmalu, da potrebujejo čas za izgradnjo infrastrukture, s katero bodo pridobivali energijo itd. Neka prijazna prodajalka ekološko pridelanih džemov, oliv in sirov mi je rekla, da že pridno pridelujejo na ekološki način a sama ideja o ekološkem otoku bo realizirana čez kakšnih dvajset let. Je rekla:"Veš mi potrebujemo čas". Domačini na Gozotu so zelo sproščeni in prijazni, kar daje potovanju po otoku nek poseben čar. Med sprehodom po Victoriji sem opazila izposojevalnice koles in pa možnost safarija z džipi. Ampak za pravo doživetje otoka Gozo je najboljša varianta kolesarjenje po otoku ali pa pohodništvo. Zelo veliko turistov hodi po hribčkih in vaseh, tako na otoku Gozo, Comino, kot tudi na Malti.
Samo mesto Victoria je zelo živahno, dosti je kavarnic, snack barov, prodajalcev na ulicah in radovednih turistov, ki z zemljevidi tavajo sem ter tja in fotografirajo vse mogoče. Seveda pa je biser Victorije trdnjava in katedrala, ki stoji v sami sredini trdnjave. Po ogledu mesteca, sem se tudi sama sprehodila po obzidju in notranjosti trdnjave, a o sami zgodovini in zanimivostih v naslednji objavi. Tukaj prilagam le še nekaj slik.

Moja prepotovana pot

Vrtički v notranjosti obzidja

Jaz z vetrom v laseh, v ozadju pa katedrala

Vhod v star zapor (muzeji so enkratni)

Zadnja stran katedrale

Kaj je novega na Malti

Ko sem prišla na Mato sem se vselila v stanovanje, ki ni imelo okna v kuhinji, v stanovanju smo imeli hrčke, ki so imeli užitek vrteti kolo sredi noči, kar je povzročalo neprijeten hrup. Hkrati pa je imel cimer devet letnega sina, ki prihajal na obisk vsak petek in soboto. Ponavadi so mi otroci všeč, a tako hudega primerka tečnega, afnastega in glasnega otroka še nisem spoznala. Kot bi gledala kakšen cenen ameriški šov, kjer se vsi nekja napravljajo in derejo. Uh ja. Ko je dva dni deževalo sem postala kar depresivna v tem stanovanju, ki je bil tudi na čudni lokaciji. V soseski ni bilo kaj dosti za početi. Zato sem se odločila, da poiščem novo stanovanje. In ja imela sem neverjetno srečo, kajti tudi cimer je takoj našel eno punco, ki se je vselila v mojo sobo, cimer mi je prav tako pomagal pri selitvi. Res sreča in hvala bogu za prijazne ljudi.
Našla sem stanovanje, ki je veliko, ima teraso, gril že čaka na nove podvige, imam veliko sobo z dvema posteljama-ena je za obiske, ki so v tem stanovanju dobrodošli. Imamo veliko kuhinjo in prijazne cimre. Bernard je iz Avstrije, Robert je iz Malte in Amaia je iz Španije. Pravi happy mix smo. Bernard je zelo prijazen dečko, tak Hajni je :), zelo priden za faks :). Drugače pa mi je zelo prijazno razkazal celo stavbo in terase, supermarket itd. Lokacija stanovanja je v neposredni bližini morja (2 minuti hoje do promenade), v St. Julians-u v Balluta Bay. Torej prostor za joging imam v neposredni bližini, prav tako avtobusne postaje, trgovine, park, plažo, pube in ostale bare. Jejjejeje pav veselo je in še na boljše kaže. Ker je tukaj kvaliteta življenja na zelo visoki ravni, kar pomeni, da ponavadi ni 8 urnega delovnika, si bom verjetno poiskala še kakšno službo v kakšnem pubu ali hotelu, kot animatorka, da bo še bolj dogajalo in da bo življenje tu še bolj udobno.
Življenje v tem stanovanju je res domače in Robert, ki dela v podjetju, kjer pridelujejo in prodajajo vino (http://www.marsovin.com/), je obljubil da naju bo z Bernardom odpeljal na ekskurzijo in degustacijo v klet Marsovin, na neke festivale in tako dalje. Uh ja upam, da bom imela prijazen delovnik in da bom lahko tudi malo turitke :).

Lokacija stanovanja (to belo je morje :) )

Naša dnevna soba (desno je lepa terasa z roštiljem :) )

Dnevni prostor s kuhinjo



Kuhinja