GOZO-Calypso's island

Po dolgem času sem se zopet prelevila v turistko-avanturistko :). S prijateljico iz tečaja angleščine - Geraldine, ki je enakih let kot moja mama-a zelo preprosta in odprta oseba, sva se z najetim avtomobilom odpravile na otok Gozo. Do mesta Cirkewwa, od koder vozi trajekt sva se ravno navadili na smer vožnje, na to, da je volan na desni strani, prestavna ročica pa na levi.

V Kastiljskem jeziku pomeni Gozo radost in prav takšen občutek je moč zaznati, ko potuješ po tem raju tišine na zemlji. Na otoku, ki je dolg 14 kilometrov, širok pa 7 kilometrov, živi okoli 30.000 ljudi, ki so po večini kmetje, rokodelci itd. Otoček krasijo baročne cerkve in preproste kamnite vaške hiške, pohvali pa se lahko tudi z enimi izmed najlepših destinacij za potapljanje.
Vožnja po otočku je potekala brez težav, tudi zaradi tega, ker na cesti ni veliko prometa-pravo nasprotje Malte, da ne omenjam vse te narave in predvsem miru in tišine.
Najprej sva se odpeljali do obale Dwejra, kjer sva se sprehodili do znanega naravnega slavoloka-Azurnega okna, kjer sva opravili obezno fotografiranje, uživali sva ob pogledu na odprto morje in ob pogledu še na eno geološko posebnost na tem delu otoka-Blue Hole (modra luknja). Modra luknja je poznana predvsem med potapljači, ima 10 metrov premera in je 25 metrov globoka, hkrati pa je povezana tudi z odprtim morjem. Ko sva se še malo sprehajali sva si ogledali tudi notranje morje, iz katerega pot vodi skozi 100 meterski naravni tunel. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi slavne Fungus Rock, kjer rastejo temno rjavi paraziti, brez zelenih listov, zato se imenujejo glive (neke vrste gob). Cynomorium coccineus (latinsko ime gobe) zraste do okoli 18 centimetrov visoko in ponavadi jo najdemo v Severni Afriki , edino mesto kjer raste v Evropi je prav tukaj na Fungus Rock. Rastlina ima neverjetne zdravilne učinke, že v času viteza St. John so rane oskrbovali s pomočjo te gobe (ekstrakti), ki preprečuje okužbe in krvavljenje, uporabljali so jo tudi za zdravljenje spolnih bolezni itd. Arabci so se zavedali, da je goba pravi zaklad, prav tako je do tega spoznanja prišel vitez St John, ko je spoznal, da goba raste na Fungus Rock. Da bi zaščitili dragoceni vir so zgradili Qawra stolp, iz katerega so stražili skalo. Po ekstraktih gobe je bilo veliko popvpraševanje v viteških bolnišnicah, tako ni potrebno posebaj povdarjati, da so rastlino prodajali po zelo visokih cenah.
Bogatejše za geološka videnja sva se odpeljali naprej proti "mestecu" Marsalforn, a še prej sva malo vozili po vasicah, se povzpele na hrib, ki ga krasi Gordanov svetilnik , kjer sva občudovali tišino in lepoto narave. Še preden sva prispeli v center Marsalforn sva se ustavili na solinah, ki so pred samim mestom, katerih posebnost je, da so kamnite.
Marsalforn je malo mestece oziroma ribiška vasica, ki pa je sedaj glavna turistična točka na otoku. Tako so lepoto vasice iznakazili veliki hoteli in ostale počitniške stavbe.
Po kratkem ogledu in kosilu sva se odpravili naprej proti Kalipso jami in Ramla plaži, kjer sva občutili raj na zemlji...
V Kalipso jami naj bi Kalipso-nesmrtna nimfa zadrževala Odiseja (Homer) in ga želela prepričati, da se poroči z njo, v zameno mu je ponujala nesmrtnost. A bog Zeus ji je ukazal, da ga mora izpustiti in mu pomagati zgraditi ladjo.
Seveda se nisva morali upreti prečudoviti Ramla plaži in njenemu sinje modremu morju. Dan je bil prekratek in odpravili sva se nazaj na Malto, obe pa sva se strinjali, da naslednjič obiščeva Gozo za več kot en dan.

Pogled na odprto morje

Soline

Pogled proti pristanišču Mgarr

Mmmmm Ramla plaža-za nekatere najlepša plaža na Malti

Smo v času, ko so oleandri v polnem cvetenju

Tudi Geraldine pozira :)

Razgled po otoku Gozo

Soline

Poziranje pred Azurnim oknom :)

Fungus Rock

Modra luknja

Azurno okno

Pristanišče Mgarr

Comino in Cominotto vmes pa Blue Lagoon

Malta-država rasizma, vere, biznisa...

Za mano so že skoraj trije meseci življenja na Malti, a še vedno me tu pa tam kaj preseneti. Kot sem že omenila so ljudje tukaj zelo verni, čeprav popularnost cerkve vse bolj pada je še vedno vera tista, katero je potrebno spoštovati. Prav tako so ljudje navdušeni nad volitvami, sedaj ko so bile volitve za v Evropski parlament so imeli okrog 70% udeležbo, ko pa se gre za državne volitve pa je udeležba ponavadi okoli 90%. Politika je tako vsakodnevna tema in skoraj vsak je opredeljen pa naj bodo to moderi ali rdeči.
Preživeti na Malti je včasih kar težko, kajti preproste stvari so tukaj včasih zelo zakomplicirane. Na primer nakup adapterja za laptop po smiselni ceni-morala sem v neko vas ponj, kajti v mestu so za enak adapter, enake znamke želeli imeti 97 eurov. Življenje tukaj ni poceni. Hrana je dokaj draga, še posebej sadje in zelenjava. Včasih sem kupovala pri kmetih, ki prodajajo sadje in zelenjavo v mini kamionih, a ker so me non stop "ciganili" jih ne maram več. Pa še daleč od HACCAP sistema so, higiena ni njihova vrlina. Kmet pobere zelenjavo zvečer, jo spravi v kakšno garažo, potem pa jo naslednji dan naložijo na mini kamion, ki je hkrati stojnica, se cel dan vozijo po otoku in prodajajo, šele nato pridejo v našo ulico. Kupim lahko kuhan paradižnik z kuhanimi jabolki...ne ne ne dovolj so me :). Poleg vse te vrhunske kvalitete pa imajo tudi vrhunske cene, na primer 1 kg paradižnika 2,50 eur, 3 banane 2 eur, 1 kg nektarin 4 eur...da pa ne začnem omenjati tudi kako tehtajo...recimo z zamaknjeno tehtnico ali s prstom na tehtnici itd. Če so Maltežani v čem dobri, potem so sigurno dobri (če ne najboljši) v jemanju denarja, sleparjenju in delanju biznisa.
Zelo zanimiv pa je tudi nakup plina. Plina se ne da kupiti v trgovini, tukaj vsak teden enkrat, če je sreča dvakrat pripelje mimo tovornjaček poln plinskih jeklenk, katerega moraš ustaviti-ponavadi je ta le na glavni cesti in tako menjaš svojo prazno jeklenko za polno, plačaš in neseš domov. Velikokrat pa se zgodi, da kamion zamuja, tako se da čakati tudi do dve uri. Ja pravi so tile moji Maltežani. Vse skupaj je res prav zabavno opazovati, edino kar jim zamerim je to, da so takšni rasisti. Na primer na avtobusu se domačini ne bodo usedli poleg kakšnega temnopoltega fanta ali dekleta, če bodo morali mimo njih jih grdo odrinejo itd. Temnopolti imajo tudi težave, ko gredo zvečer v priljubljeno ulico Paceville. V nekaterih klubih niso zaželjeni in jih tudi vratarji grdo odslovijo. Enako se je zgodilo z Ismailom Abubaker, želel je v nek klub a ga je vratar vedno vrgel ven, po nakaj poizkusih mu je le uspelo, ko pa ga je vratar videl da pije pijačo za šankom ga je grobo vrgel na ulico in ga začel pretepati. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer je deset dni ležal v komi in nato umrl. Nihče ni obvestil znancev in prijateljev, ti so izvedeli za njegovo smrt iz časopisov. Zaradi tega primera smo se v soboto zbrali v ulici zabave Paceville na shodu proti rasizmu. Da, bila sem del tega dogodka, ki pa me je navdajal z veliko žalostjo. Tukaj življenje res ni pravično, če si turist plačaš vse dvakrat dražje, če pa si temnopolt pa si osovražen in zelo slabo plačan za pošteno in trdo delo. Ko smo hodili po ulici z vsemi temi transparenti in svečami sem slišala nekega starejšega gospoda, ki je potožil prijatelju, da se sramuje da je Maltežan.
Kakorkoli že...jaz jih ne "šmirglam" kaj dosti in se imam prav fajn, je pa res da opaziš veliko stvari, a jaz si jih ponavadi ne jemljem k srcu.

Vidno žalostni in razočarani temnopolti imigranti

Miroljuben zbor s svečkami in transparenti

Klub pred katerim je bil pretepen temnopolt fant

Kaj je novega na Malti 2.

Pri nas imamo pravo poletje, no ja še več kot to. Že zjutraj na vse zgodaj pritiska vročina in vlaga, tako da ko se vrnem iz službe nimam neke posebne motivacije, da bi pisala blog, ampak se raje odpravim na plažo ali na okoli s "turisti". Trenutno sta na obisku Klemen in Tanja in čez vikend smo se šli prave turiste. Najprej smo se vozili s kočijo po Mndini in Rabatu, si ogledali kar zajetno število cerkva, se družili s sindikalisti ZavarovalniceTriglav, kateri so bili na sindikalnem izletu tu na Malti. Za piko na i smo se v nedeljo udeležili zabave na ladji z raggea glasbo. Kar 250 mladih in mladih po srcu se nas je vkrcalo na ladjo in odpluli smo proti Cominu, natančneje Cominotu, kjer smo se zasidrali v prijetnem zalivčku. Bilo je prav fantastično. Na ladji smo plesali, skakali v morje in se kopali, se sprehajali po otočku in preprosto uživali na plaži. Ura je bila okoli polnoči, ko smo plesoče odpluli nazaj proti kopnem.
Da pa ne bi bilo pomote, da samo uživam tukaj na Malti, naj omenim, da sem se vpisala v intenzivni tečaj angleščine, ker sem želela pridobiti dodatna znanja in z delom v skupini je prijetneje kot pa da bi to počela sama doma. Poleg tega, da se učimo angleščino tudi naizmerno uživamo. Vsi sošolci so res prave face. Večina jih je tukaj na dopustu in hkrati se učijo še angleščino. V skupini sem najmlajša, a ne boste verjeli velikokrat tudi najglasnejša, tako me na šoli že vsi poznajo :). Ker sem vzela intenzivni tečaj imam dve skupini, dopoldansko in popoldansko. V obeh skupinah so starejši zakonski pari, en par je še posebej simpatičen-"penzjonista" iz Švice, gospa je stara 63 let in je pravi sonček. Kljub temu, da so vsi starejši so naverjetni humoristi, tako, da se cel dan zabavamo in profesorji se kar ne morejo načuditi, da se tako dobro razumemo, pa čeprav sem jaz pravi froc v primerjavi z njimi. Tako se tudi v popoldanskih urah, ko sta Klemen in Tanja še na terenu družim z starejšo francozinjo in eno nemko, včasih pa tudi z babico in dedijem iz Švice :). Poleg super sošolcev sem imela tudi eno super profesorico, starejšo gospo, ki pa je prekipevala od energije in želje po tem, da nas bi kar največ naučila.
Tole je bilo hitro javljanje iz vroče Malte, sedaj pa grem pisati domačo nalogo.

Na otočku Cominoto

Klemen in Tanja pozirata v Rabatu




Na obzidju Mdine

Valletta

Zalivček kjer smo se zasidrali (Plava laguna)

Med sprehodom po otočku Cominoto

Rabat

Zabava na ladji in na plaži

Kupola v cerkvi (v Rabatu)

Pri nas doma

Pri nas je doma kulinarika in vsi v našem stanovanju smo veliki "gurmani", hkrati pa bi vsi bili radi na dieti, a to nam ne uspeva najbolje. Jaz sem velika ljubiteljica kuhanja prav tako moj cimer Robert in prav midva sva krivca, da se pri nas dobro je :).
Malta je dežela veselih ljudi, saj veste kako pravijo "debeli ljudje so veseli ljudje". Ljudje tukaj so res bolj okrogli in zato ti ni preveč nerodno če imaš kakšen gram preveč. Da pa smo prava malteška družina poskrbimo z našimi kosili in večerjami. Še posebej se potrudimo, ko dobimo v hišo goste. Tako naša "hiša" nosi naziv dobrega gostitelja :). Ko pa so bili na obisku avstrijski prijatelji našega Bernarda so nas razvajali z dobrotami, kot so avstrijske klobase, napolitanke, da o večerjah ne govorim.
Poleg naših specialitet ne smem pozabit omeniti malteških domačih raviolov z ricotta sirom in vseh zavitkov polnjenih s sirom, špinačo ali pa hrenovka zavita v listnato testo s sirom in še in še.
Maltežani pa so tudi mojstri sladic. Tukaj najdeš sigurno nekaj zase, jaz imam najraje sirovo torto z jagdnim prelivom, ki jo naredi moj cimer, niso pa slabe tudi tiste, ki jih prodajajo v malih kioskih. Edina škoda tukaj je, da ne poznajo higijene, kaj šele kaj je HACCAP, imajo pa druge kvalitete-spoznajo se na dobro zabavo. Tako je skoraj v vsakem klubu kakšna animacija ali pa kakšna druga atrakcija, ki privablja goste. Seveda pa ima vse svojo ceno.
Poletje je tu in cene so z današnjim dnem postale turistične. Kava je recimo sedaj 2,50 eur, vstopnine v muzeje in templje 2x dražje, kar ne morem verjeti. Seveda pa se še vedno najdejo poceni lokacije z dobro hrano, kavo in prijaznimi ljudmi.

Slovensko-avstrijsko kosilo (lokalna riba z mladim krompirjem poplaknjena z lokalnim vinom)

Animatorji

Solatni bar :)

Mi smo ena vesela družina :)

Avstrijski mojstri na delu