Za mano so že skoraj trije meseci življenja na Malti, a še vedno me tu pa tam kaj preseneti. Kot sem že omenila so ljudje tukaj zelo verni, čeprav popularnost cerkve vse bolj pada je še vedno vera tista, katero je potrebno spoštovati. Prav tako so ljudje navdušeni nad volitvami, sedaj ko so bile volitve za v Evropski parlament so imeli okrog 70% udeležbo, ko pa se gre za državne volitve pa je udeležba ponavadi okoli 90%. Politika je tako vsakodnevna tema in skoraj vsak je opredeljen pa naj bodo to moderi ali rdeči.
Preživeti na Malti je včasih kar težko, kajti preproste stvari so tukaj včasih zelo zakomplicirane. Na primer nakup adapterja za laptop po smiselni ceni-morala sem v neko vas ponj, kajti v mestu so za enak adapter, enake znamke želeli imeti 97 eurov. Življenje tukaj ni poceni. Hrana je dokaj draga, še posebej sadje in zelenjava. Včasih sem kupovala pri kmetih, ki prodajajo sadje in zelenjavo v mini kamionih, a ker so me non stop "ciganili" jih ne maram več. Pa še daleč od HACCAP sistema so, higiena ni njihova vrlina. Kmet pobere zelenjavo zvečer, jo spravi v kakšno garažo, potem pa jo naslednji dan naložijo na mini kamion, ki je hkrati stojnica, se cel dan vozijo po otoku in prodajajo, šele nato pridejo v našo ulico. Kupim lahko kuhan paradižnik z kuhanimi jabolki...ne ne ne dovolj so me :). Poleg vse te vrhunske kvalitete pa imajo tudi vrhunske cene, na primer 1 kg paradižnika 2,50 eur, 3 banane 2 eur, 1 kg nektarin 4 eur...da pa ne začnem omenjati tudi kako tehtajo...recimo z zamaknjeno tehtnico ali s prstom na tehtnici itd. Če so Maltežani v čem dobri, potem so sigurno dobri (če ne najboljši) v jemanju denarja, sleparjenju in delanju biznisa.
Zelo zanimiv pa je tudi nakup plina. Plina se ne da kupiti v trgovini, tukaj vsak teden enkrat, če je sreča dvakrat pripelje mimo tovornjaček poln plinskih jeklenk, katerega moraš ustaviti-ponavadi je ta le na glavni cesti in tako menjaš svojo prazno jeklenko za polno, plačaš in neseš domov. Velikokrat pa se zgodi, da kamion zamuja, tako se da čakati tudi do dve uri. Ja pravi so tile moji Maltežani. Vse skupaj je res prav zabavno opazovati, edino kar jim zamerim je to, da so takšni rasisti. Na primer na avtobusu se domačini ne bodo usedli poleg kakšnega temnopoltega fanta ali dekleta, če bodo morali mimo njih jih grdo odrinejo itd. Temnopolti imajo tudi težave, ko gredo zvečer v priljubljeno ulico Paceville. V nekaterih klubih niso zaželjeni in jih tudi vratarji grdo odslovijo. Enako se je zgodilo z Ismailom Abubaker, želel je v nek klub a ga je vratar vedno vrgel ven, po nakaj poizkusih mu je le uspelo, ko pa ga je vratar videl da pije pijačo za šankom ga je grobo vrgel na ulico in ga začel pretepati. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer je deset dni ležal v komi in nato umrl. Nihče ni obvestil znancev in prijateljev, ti so izvedeli za njegovo smrt iz časopisov. Zaradi tega primera smo se v soboto zbrali v ulici zabave Paceville na shodu proti rasizmu. Da, bila sem del tega dogodka, ki pa me je navdajal z veliko žalostjo. Tukaj življenje res ni pravično, če si turist plačaš vse dvakrat dražje, če pa si temnopolt pa si osovražen in zelo slabo plačan za pošteno in trdo delo. Ko smo hodili po ulici z vsemi temi transparenti in svečami sem slišala nekega starejšega gospoda, ki je potožil prijatelju, da se sramuje da je Maltežan.
Kakorkoli že...jaz jih ne "šmirglam" kaj dosti in se imam prav fajn, je pa res da opaziš veliko stvari, a jaz si jih ponavadi ne jemljem k srcu.
Preživeti na Malti je včasih kar težko, kajti preproste stvari so tukaj včasih zelo zakomplicirane. Na primer nakup adapterja za laptop po smiselni ceni-morala sem v neko vas ponj, kajti v mestu so za enak adapter, enake znamke želeli imeti 97 eurov. Življenje tukaj ni poceni. Hrana je dokaj draga, še posebej sadje in zelenjava. Včasih sem kupovala pri kmetih, ki prodajajo sadje in zelenjavo v mini kamionih, a ker so me non stop "ciganili" jih ne maram več. Pa še daleč od HACCAP sistema so, higiena ni njihova vrlina. Kmet pobere zelenjavo zvečer, jo spravi v kakšno garažo, potem pa jo naslednji dan naložijo na mini kamion, ki je hkrati stojnica, se cel dan vozijo po otoku in prodajajo, šele nato pridejo v našo ulico. Kupim lahko kuhan paradižnik z kuhanimi jabolki...ne ne ne dovolj so me :). Poleg vse te vrhunske kvalitete pa imajo tudi vrhunske cene, na primer 1 kg paradižnika 2,50 eur, 3 banane 2 eur, 1 kg nektarin 4 eur...da pa ne začnem omenjati tudi kako tehtajo...recimo z zamaknjeno tehtnico ali s prstom na tehtnici itd. Če so Maltežani v čem dobri, potem so sigurno dobri (če ne najboljši) v jemanju denarja, sleparjenju in delanju biznisa.
Zelo zanimiv pa je tudi nakup plina. Plina se ne da kupiti v trgovini, tukaj vsak teden enkrat, če je sreča dvakrat pripelje mimo tovornjaček poln plinskih jeklenk, katerega moraš ustaviti-ponavadi je ta le na glavni cesti in tako menjaš svojo prazno jeklenko za polno, plačaš in neseš domov. Velikokrat pa se zgodi, da kamion zamuja, tako se da čakati tudi do dve uri. Ja pravi so tile moji Maltežani. Vse skupaj je res prav zabavno opazovati, edino kar jim zamerim je to, da so takšni rasisti. Na primer na avtobusu se domačini ne bodo usedli poleg kakšnega temnopoltega fanta ali dekleta, če bodo morali mimo njih jih grdo odrinejo itd. Temnopolti imajo tudi težave, ko gredo zvečer v priljubljeno ulico Paceville. V nekaterih klubih niso zaželjeni in jih tudi vratarji grdo odslovijo. Enako se je zgodilo z Ismailom Abubaker, želel je v nek klub a ga je vratar vedno vrgel ven, po nakaj poizkusih mu je le uspelo, ko pa ga je vratar videl da pije pijačo za šankom ga je grobo vrgel na ulico in ga začel pretepati. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer je deset dni ležal v komi in nato umrl. Nihče ni obvestil znancev in prijateljev, ti so izvedeli za njegovo smrt iz časopisov. Zaradi tega primera smo se v soboto zbrali v ulici zabave Paceville na shodu proti rasizmu. Da, bila sem del tega dogodka, ki pa me je navdajal z veliko žalostjo. Tukaj življenje res ni pravično, če si turist plačaš vse dvakrat dražje, če pa si temnopolt pa si osovražen in zelo slabo plačan za pošteno in trdo delo. Ko smo hodili po ulici z vsemi temi transparenti in svečami sem slišala nekega starejšega gospoda, ki je potožil prijatelju, da se sramuje da je Maltežan.
Kakorkoli že...jaz jih ne "šmirglam" kaj dosti in se imam prav fajn, je pa res da opaziš veliko stvari, a jaz si jih ponavadi ne jemljem k srcu.
Vidno žalostni in razočarani temnopolti imigranti
Miroljuben zbor s svečkami in transparenti
Klub pred katerim je bil pretepen temnopolt fant
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar