sreda, 22. april 2009

In vino veritas in srečna na Malti

So tu dobri in slabi dnevi. Slabih dni skoraj da ni. Malo sem res včasih slabe volje zaradi dežja, ki ga je v tem času kar dosti, a še sreča, da po njem vedno posije sonce. Tako smo po deževnem ponedeljku končno dočakali sončen torek. In že zjuraj sem pokala od energije. Ko sva s cimrom hodila do avtobusne postaje sva se prav zabavala, no ja bolj jaz kot on, on je še bil vedno v pol spečem stanju. Mimo naju so že švigali prvi rekreativci, joj kar prijelo me je, da bi šla teč z njimi.
Ampak odpravila sem se na delo. Moje trenutno delo je spoznavanje samega inštituta in zdravilnih rastlin, ter pomoč pri laboratorijskih vajah, ki jih imajo študentje. Delo je zelo zanimivo, s študenti izdelujemo razne žaube za zdravljenje (kreme, želeje, sirupe). Danes smo delali gel iz aloe vere, in hladilne kreme, včeraj namočili meto v vino (potem to grgraš in nimaš več bolečega grla) in še in še. Res zelo zanimivo. Jutri dobim gradivo, katero bom študirala in hkrati bom začela z raznimi raziskavami bezga, poleg tega pa bom delala še na opunciji in še na kakšni rastlini. Res je zanimivo in kot kaže se bom veliko novega naučila. Juheeeeej...in to koristnega in praktičnega.
Tako vsa naspidirana sem prišla domov, skuhala kosilo in počistila elemente, kjer imamo posodo. Res sem prekipevala od energije. Ko se je vernil Bernard iz faksa je samo gledal kaj mi je. Fant je namreč malo depresiven, ker mora veliko delati za faks, tu se namreč čez en mesec pričnejo izpiti. Ampak ga jaz vedno spravim v dobro voljo s svojimi šalami in avstrijskim r-jem :). Zelo sva se ujela, saj je tudi on prav zabaven fant.
Po domačih animacijah sem se odločila, da se pridružim rekreativcem, ki jih je res veliko in te spodbudijo k miganju. Odšla sem teč, najprej po promenadi, rivi ali kakor koli že hočete, nato pa sem zavila na plažo, kjer sem večinoma časa bila sama. Bilo je noro, noro, noro. Jaz, morje, ki je butalo ob skale in nihče drug. Ko sem za hip obstala in gledala okoli, sem se zavedala, kako neskončno srečna sem. In zdaj šele je prišlo za mano to, da sem diplomirala in da so se mi uresničile sanje, da živim nekje ob morju in da si hkrati, ko uživam nabiram izkušnje in znanje. Ne morem opisati z besedami, kako je preprosto dobro tukaj. Res super in iz dneva v dan postaja še boljše.
Po prijetni prelaufani in prehojeni turi ob morju sem zavila nazaj proti domu, se oprhala in se uredila za ogled vinske kleti z degustacijo vin podjetja Marsovin. Moj drugi cimer, ki prihaja iz Malte, je mene in Bernarda (cimer 2) povabil s sabo na turo po kleti Marsovina, kjer je zaposlen kot manager. Vsak mesec namreč pripravijo degustacijo vin z ogledom kleti za njihove redne stranke, tako sva z Bernardom bila v družbi smetane iz Malte :). Po predstavitvi podjetja in njihovega delovanja, smo odšli v 400 let staro klet, kjer smo si najprej ogledali barike, nato si ogledali postopek pridelave penečih vin na star način in na koncu smo uživali ob zelo dobram vinu, domačem siru, kruhu, olivam, obloženimi kruhki in še in še. Bil je prav prijeten dan.


Vinska klet



Vsako leto izberejo lokalnega umetnika, ki nariše sliko za podjetje Marsovin



Takšni so bili včasih tovornjaki za dostavo :)



Bariki



Jaz, Robert, specialist za vina v podjetju Marsovin Bernard in cimer Bernard, vsi zelo všikani :)




1 komentar:

  1. Noro, noro, noro??? Pridem!!! Pa boma tam te tvoje žavbe prodajale. :) Daj zrihtaj nekaj, ostani tam, pa res pridem!

    OdgovoriIzbriši